Fizična aktivnost
Če se opremo na evolucijo lahko trdimo, da je človek nagnjen k fizični aktivnosti. Zakaj? Bolj kot se vrnemo v preteklost, bolj so morali biti ljudje tistega časa aktivni, da so preživeli. Časi pa so se od takrat spremenili, hrano imamo na dosegu roke, veliko delovnih mest je postalo precej statičnih, stopnice je zamenjalo dvigalo, nujnosti po gibanju pa je vedno manj. Velik porast v moderni družbi pa se je zgodil v številu kroničnih bolezni.
Dokazano je, da je s telesno vadbo možno zmanjšati verjetnost za nastanek kardiovaskularnih bolezni, sladkorne bolezni, hipertenzije, osteoporoze, depresije, raka in prekomerne telesne teže. Prav tako smo s slabšo telesno kondicijo manj odporni na bolezni, spremlja pa nas slabše splošno razpoloženje. Zdi se, da je fizična aktivnost v veliko primerih boljši recept za daljše življenje, kot tisti, ki ga napiše zdravnik, pa čeprav se ta drugi način nahaja v posameznikovi coni udobja.
Stopi izven cone udobja in začni že z majhnimi spremembami:
- v trgovino se odpravi s kolesom namesto z avtom,
- pojdi na sprehod,
- namesto vožnje z dvigalom izberi stopnice,
- če čez dan veliko časa sediš, večkrat naredi nekaj minutni odmor in se sprehodi.
Priporočila glede telesne aktivnosti s strani svetovne zdravstvene organizacije pa so sledeča: tedensko se priporoča izvedbo 150 minut zmerne aerobne telesne dejavnosti ali 75 minut visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti. Za odrasle se dvakrat tedensko prav tako priporoča vadba za moč in vzdržljivost. Za odrasle po 65. letu starosti pa so priporočljive tudi ravnotežne vaje, ki naj bi se jih izvajalo trikrat tedensko.